Toplotna obdelava
Toplotna obdelava se nanaša na metodo dvojne toplotne obdelave kaljenja in visokotemperaturnega kaljenja.Njegov namen je zagotoviti, da ima obdelovanec dobre celovite mehanske lastnosti.Visokotemperaturno kaljenje se nanaša na kaljenje pri 500-650 ℃.Večina vročih delov deluje pod vplivom relativno velike dinamične obremenitve.Nosijo učinke napetosti, stiskanja, upogibanja, torzije ali striženja.Nekatere površine imajo tudi trenje, kar zahteva določeno odpornost proti obrabi.Skratka, deli delujejo pod različnimi sestavljenimi obremenitvami.Tovrstni deli so večinoma strukturni deli različnih strojev in mehanizmov, kot so gredi, ojnice, čepi, zobniki itd., ki se pogosto uporabljajo v strojnih orodjih, avtomobilih, traktorjih in drugih proizvodnih industrijah.Zlasti za velike dele v proizvodnji težkih strojev se toplotna obdelava bolj uporablja.Zato ima toplotna obdelava pomembno vlogo pri toplotni obdelavi.Pri mehanskih izdelkih zaradi različnih obremenitev zahtevana zmogljivost ni enaka.Na splošno morajo imeti vse vrste vročih delov odlične obsežne mehanske lastnosti, to je ustrezno kombinacijo visoke trdnosti in visoke žilavosti, da se zagotovi dolgotrajno nemoteno delovanje delov.
Toplotna obdelava jeklenih cevi je eden od pomembnih procesov v strojni proizvodnji.V primerjavi z drugimi tehnologijami obdelave toplotna obdelava na splošno ne spremeni oblike in kemične sestave celotnega obdelovanca, temveč podari ali izboljša zmogljivost obdelovanca s spremembo notranje mikrostrukture ali kemične sestave površine obdelovanca.Njegova značilnost je izboljšanje notranje kakovosti obdelovanca, ki s prostim očesom praviloma ni vidna.Da bi jeklena cev imela zahtevane mehanske, fizikalne in kemijske lastnosti, je poleg razumne izbire materialov in različnih procesov oblikovanja pogosto potreben tudi postopek toplotne obdelave.Jeklo je najbolj razširjen material v strojni industriji.Mikrostruktura jekla je zapletena in jo je mogoče nadzorovati s toplotno obdelavo.Poleg tega se lahko s toplotno obdelavo spremenijo tudi mehanske, fizikalne in kemijske lastnosti aluminija, bakra, magnezija, titana in njihovih zlitin, da se pridobijo različne lastnosti delovanja.
